Igor Željeznov je bil po poklicu profesor športne vzgoje. Svojo poklicno pot je začel leta 1988 kot profesionalni trener odbojke pri Odbojkarskem društvu Krim, leta 1989 pa se je zaposlil kot učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve julija 2014. V odbojki je bil aktivno udeležen od leta 1982, ko je prevzel vodenje odbojkarske sekcije Društva Partizan Vič, ki se je pod njegovim vodstvom iz 1. Slovenske odbojkarske lige uvrstila v tedanjo 2. Zvezno odbojkarsko ligo. Od istega leta dalje je bil pri klubu, ki se je kasneje preimenoval v OD Krim, trener različnih selekcij in vodja strokovnega sveta omenjenega društva.

Leta 1994 je ustanovil odbojkarsko šolo za deklice, ki jo je vse od začetka podpirala Mestna občina Ljubljana. V sezoni 1999/2000 je med prvimi s projektom kandidiral na razpisu MŠŠ za razvojni projekt panožnih šol nacionalnega pomena. Ministrstvo je projekt vključilo v svoj razvojni program in ga financiralo vključno s profesionalnim trenerjem. V projekt je bilo vključenih 23 osnovnih šol. Projekt je vodil do leta 2005. Aktivno je sodeloval tudi v slovenski odbojkarski šoli v okviru OZS.

Od leta 1989 do 2006 je bil trener državnih reprezentanc v različnih kategorijah:
- od leta 1989 do leta 2003 je opravljal vlogo pomočnika trenerja, nato je kot prvi trener vodil starejše deklice,
- v letih 2003 in 2004 je bil trener slovenske ženske kadetske reprezentance Slovenije,
- v letih 2005 in 2006 pa trener slovenske ženske mladinske reprezentance.

Po letu 2006 je do leta 2011 strokovno opravljal delo profesionalnega trenerja za odbojko v okviru Odbojkarskega društva Krim in sodeloval z vodstvi ljubljanskih osnovnih šol kot koordinator dela profesionalnega trenerja. Med leti 2006 in 2008 je bil trener moške članske ekipe OK Brezovica.

Ves čas je aktivno sodeloval pri organizaciji različnih odbojkarskih prireditev, npr.

• turnirjev v okviru Odbojkarske šole Ljubljana in slovenske odbojkarske šole,
• mednarodnega turnirja za kvalifikacije na evropsko prvenstvo moških mladinskih ekip (maj 2002),
• mednarodnega turnirja CEV za ženske (december 2002),
• mednarodnega turnirja za kvalifikacije na evropsko prvenstvo moških kadetskih ekip (junij 2003),
• mestnih, regijskih in državnih prvenstev med ekipami osnovnih šol idr.

Aktivno je sodeloval z OZS in Fakulteto za šport pri izobraževanju trenerjev, in sicer na različnih licenčnih seminarjih OZS in v okviru strokovnega izobraževanja za naziv vaditelj odbojke in trener odbojke, ki ga je izvajala Fakulteta za šport v sodelovanju z OZS.

Kot učitelj je sodeloval s Fakulteto za šport kot mentor študentom, ki so opravljali prakso pri predmetu športna vzgoja in v okviru odbojkarske šole – kot bodoči trenerji odbojke.

Med letoma 2000 in 2004 je bil član IO Zveze odbojkarskih trenerjev Slovenije OZS in član Komisije za šolski šport OZS.

"Igor je bil vedno športnik z dušo in telesom. Kot ambiciozni zmagovalec se je rad preskusil v vseh panogah, življenje pa sta mu zaznamovala predvsem smučanje in odbojka. V odbojki je bil vedno študiozen in ambiciozen. Veliko se je pogovarjal in nabiral znanje pri drugih trenerjih. Zavedal se je, da je pot do uspeha dolga in zahteva veliko odrekanj in dela. S predanostjo je delal v ženskih kolektivih različnih kategorij. Iz igralk je vedno skušal iztisniti maksimum. Na vse svoje igralke je gledal izrazito pozitivno in jih skušal pripeljati do uspeha z uporabo njihovih najboljših lastnosti. 

Svojo ljubezen do športa je izkazal tudi s študijem na Fakulteti za šport in kot profesor športne vzgoje. Izjemno rad je poučeval otroke in njihovo energijo usmerjal v športne aktivnosti. Pri tem ga je ustavila bolezen, ki je žal pomenila tudi zaton njegovih sposobnosti. Kljub temu je ostal človek, ki se je vedno trudil pomagati. Zato ga imam osebno v spominu kot človeka, ki je vedno priskočil na pomoč in izrazito ni maral nepoštenosti. Želim, da bi ga vsi, ki smo ga poznali kot izjemno aktivnega sočloveka, takšnega tudi ohranili v svojem spominu. Za prizadevnost, predanost in željo po deljenju znanja med mlajše si zato tudi zasluži Bloudkovo nagrado."

Rasto Oderlap