V slovo Milanu Windschnurerju so v OK Kamnik zapisali: Pridružil se nam je kmalu po ustanovitvi v poznih štiridesetih prejšnjega stoletja, a bil je vsestranski športnik. Kmalu po vojni se je včlanil v Telesnovzgojno društvo Kamnik, kjer je gojil številne discipline: atletiko, plavanje, vaterpolo, tenis, smučanje in tudi odbojko, ki ga je najbolj prevzela. Rad je povedal, da je bilo to predvsem zaradi druščine desetih prijateljev, s katerimi so ves čas tičali skupaj. Kasneje, ko je bilo ustanovljeno Sindikalno športno društvo Kamnik, je prevzel tudi vlogo tajnika, čeprav je bil še vedno aktiven tudi kot športnik. Ljubezni do športa mu ni zmanjkalo do konca dni, čeprav je sam zase dejal, da je bil kot funkcionar uspešnejši, saj da ima v sebi organizacijski gen.

Smisla za vodenje in sistematiko mu ni manjkalo. Bil je med zaslužnejšimi pri organizaciji gradnje novega športnega kopališča v Mekinjah in stadiona pod Mekinjami. Kasneje je organiziral in vodil tudi gradnjo odbojkarskih igrišč ob kopališču, pomagal je tudi pri izgradnji sosednjih teniških igrišč. Bil je pobudnik priljubljenih športnih tednov. Gonilna sila SŠD Kamnik je ostal vse do leta 1956.

V kamniški in slovenski odbojki je pustil globok pečat. Sprva se je preizkusil kot odbojkarski sodnik, leta 1953 pa je opravil vaditeljski tečaj in prevzel kamniške pionirske ekipe. Dvakrat, 1968. in 1970., je z njimi osvojil vrh 1. slovenske lige in se uvrstil v 2. jugoslovansko. V vlogi trenerja je ostal vse do leta 1989, vodil pa je številne ekipe, med drugim tudi žensko člansko.

Največji prispevek klubu je dal v vlogi funkcionarja. Z nekaj krajšimi prekinitvami mu je služil skoraj od njegovih začetkov pa vse do osamosvojitve Slovenije, predvsem pa je s klubom prebrodil številna težka leta in je najbolj zaslužen za njegove trdne temelje. Od leta 1981 je bil tudi član predsedstva Odbojkarske zveze Slovenije, kjer je celo desetletje vodil komisijo za informiranje in propagando. V spominu nam bo ostal tudi kot vesten skrbnik klubske promocije. Na roke je narisal na stotine plakatov, risal je številke na drese odbojkarjev in skrbel za poročanje v tiskanih medijih.

V Kamniku ni moža, ki bi za šport, predvsem pa za odbojko, navdušil toliko mladine. Tudi za to smo mu večno hvaležni.

Milan Windschnurer je bil do konca svojega bogatega življenja ponosen član Odbojkarskega kluba Kamnik. Udeleževal se je naših dogodkov in prireditev, na katerih je aktivno sodeloval. Nazadnje oktobra lansko leto, ko smo obeležili 75. obletnico kluba.

Hvala za vse, kar si storil za naš klub in odbojko.

Svojcem izrekamo svoje globoko sožalje.

Počivaj v miru, veliki športnik!