V svoji karieri ste igrali tako doma kot na tujem. Gotovo ima vsaka odločitev svoje prednosti in slabosti, jih lahko navedete?

Žana: »Tako je, sama sem odšla v tujino kot, zelo velikokrat poudarjeno, mlada igralka, vendar sem neizmerno vesela, da sem ta velik korak naredila v času, v kakršnem sem ga in sprejete odločitve nikakor ne obžalujem. Sama sicer ne prihajam iz odbojkarske družine, a je ljubezen do odbojke vedno močneje prisotna v mojem življenju.«

Če bi se vrnili domov, katere stvari, povezane z igranjem v tujini, bi pogrešali? Mogoče hrano ali drugačen način življenja?

Žana: »Odhod v tujino je bil zame velika preizkušnja, ne samo odbojkarsko gledano, ampak tudi, kar se tiče življenja v tujem okolju. Vesela sem, da sem izbrala to pot in sama sebi dokazala, s kakšnimi ovirami in situacijami sem se pripravljena soočiti in jih hkrati tudi premagati. Hvaležna sem za vsa prijateljstva in poznanstva, ki sem jih v teh dveh letih pridobila in pa tudi za uspešno opravljen vozniški izpit, ki je bil ena izmed mojih skritih želja to leto. Če bi odšla domov, bi na odbojkarskem področju najbolj pogrešala individualno in skrbno načrtovano delo ter pomoč trenerja pri doseganju zastavljenih ciljev. Seveda bi se rada zahvalila svoji družini, ki mi vedno močno stoji ob strani in mi je kot 17- letnemu dekletu sam odhod v tujino tudi odobrila in mi s tem pomagala slediti svojim sanjam.«

V svoji karieri ste prepotovali veliko sveta. Obisk katere države bi priporočili in za kaj si je v njej zares treba vzeti čas?

Žana: »Res je, igranje odbojke mi je omogočilo obiskati veliko različnih držav, ki jih lahko 'odkljukam' na zemljevidu in se z njihovim obiskom tudi pohvalim. Trenutno bi težko priporočila samo eno izmed njih, saj mi je bila vsaka posebej všeč po eni ali več stvareh. Zagotovo pa sama pri obisku nove države najbolj uživam pri raziskovanju mesta, v katerem sem in okušanju njihove tradicionalne hrane.«

Po čem mislite, da so si vas zapomnili v tujini in po čem bi si sami želeli, da bi se vas spominjali?

Žana: »Želim si, da si me zapomnijo po delavnosti, garaštvu, predanosti in zagnanosti.«

Čeprav ste trenutno primorani igrati pred praznimi tribunami in ne morete občutiti pravega ozračja na klubskih tekmah, so vam trenutki, ko so bili navijači vaš sedmi igralec, zagotovo ostali v spominu. Poleg slovenskih, so vas še kje navijači zares pozitivno presenetili?

Žana: »Mislim, da mi je bilo najlepše v reprezentančnem dresu zaigrati pred slovenskimi navijači v polni dvorani v Mislinji. So me pa pozitivno presenetili prav poljski navijači. Z njimi sem se prvič srečala na zadnjem evropskem prvenstvu v Lodžu in moram reči, da res znajo ustvariti odlično vzdušje. Spomnim se tudi naše prve prvenstvene tekme brez gledalcev to sezono in moram reči, da smo našega sedmega igralca prav pošteno pogrešali. Ta občutek je še vedno prisoten, saj so tekme še vedno zaprtega tipa. Želim si, da se navijači vrnejo na naše tribune in nam nekdanjo pozitivno atmosfero zopet pričarajo.«

Žana Zdovc Sporer je letošnjo sezono začela v prvi ekipi poljskega prvoligaša Legionowie, ki jo vodi slovenski selektor Alessandro Chiappini in pri kateri ni dobila veliko priložnosti za igro, zdaj pa bo izkušnje nabirala v njihovi drugi ekipi. A kot pravi zaenkrat še najstnica, je to le še ena stopnička na poti do uresničitve njenih ciljev: »Moji cilji so že od nekdaj postavljeni visoko, želja po igranju in napredku pa se iz sezone v sezono povečuje. Trenutno poleg odbojke opravljam še zadnji letnik Srednje zdravstvene in kozmetične šole v Mariboru. Vodstvo in učitelji na njej najbrž nikoli ne bodo vedeli, kako zelo sem jim hvaležna za njihovo pomoč in spodbudo, ki mi jo zaradi moje odsotnosti nudijo.«