»Življenje je vsekakor nepredvidljivo. Včasih naletimo na ovire, ki se nam zdijo nepremostljive. Ampak nikoli ni tako hudo, kot se nam zdi na prvi pogled. Potrebno je preceniti, kdaj je vredno vse moči usmeriti v to, da oviro preskočimo. Ko gre za situacijo, ki bi lahko imela dolgoročne življenjske posledice, je pač potrebno ubrati drugo pot. Vsekakor to ne pomeni, da se nam bo življenje obrnilo na glavo. Vedno sem verjela in verjamem v rek, da se vse zgodi z razlogom.

Situacija je resnično težka, saj je bila odbojka moje življenje in mi bo vedno ostala v lepem spominu. Situacijo mi otežuje tudi dejstvo, da zaključek kariere ni bila moja odločitev,« je dejala Pahorjeva, ki je odbojkarsko pot začela v Odbojkarskem klubu Gorica, nato pa igrala še za kamniški Calcit Volley in poljski KS Palac Bydgoszcz, v letošnji sezoni pa je branila barve Nove KBM Branik.

Novogoričanka je velik pečat pustila tudi v slovenski reprezentanci. Z mladinsko izbrano vrsto je leta 2014 na evropskem prvenstvu v Estoniji in na Finskem osvojila srebro, leta 2017 pa se je z reprezentanco do 23 let v Ljubljani veselila naslova svetovnih podprvakinj. Dres z državnim grbom je Pahorjeva uspešno nosila tudi v članski vrsti. »Kot moj najlepši spomin bi lahko opredelila nepričakovano drugo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu. Da sem bila izbrana za najboljšega libera prvenstva, je bila le še češnja na vrhu torte. Podobna čustva sem doživela tudi po zmagi pokalnega prvenstva sezone 2019/20 z ekipo Nove KBM Branik. Predvsem zaradi čustvenega vrtiljaka po poškodbi Lorene Lorber Fijok, ki me trenutno odlično nadomešča na mestu libera. Priznati moram, da mi je izredno olajšala to težko situacijo in komaj že čakam trenutek, ko bo ponovno postala nosilka igre. Absolutno nočem zamuditi prve točke, ki jo bo ponovno dosegla na mestu sprejemalke.«

Pahorjeva se bo zdaj posvetila študiju zdravstvene nege, želi si postati medicinska sestra, od odbojke pa se ne namerava povsem posloviti: »Nisem pričakovala, da bom na tak način zaključila športno pot, še posebej pa ne tako hitro. Odbojke absolutno ne bom kar odrezala iz svojega življenja. Morda za kakšen mesec ali dva, da malo spočijem glavo in se sprijaznim z dejstvom, da verjetno ne bom nikoli več stala na igrišču kot igralka. Ne izključujem pa možnosti, da bom nekoč stala ob igrišču in pospremila katero ekipo do še kakšne zmage.«

Pahorjeva se je ob slovesu zahvalila vsem, ki so ji skozi kariero stali ob strani: »Rada bi se zahvalila vsem ekipam in vsem trenerjem, ki so do zadnjega piska sodnika verjeli vame. Hvala Tini Lipicer Samec za pomoč na moji poti in Karmen Kočar, ki mi je olajšala zadnje dni moje kariere. Hvala vsem soigralkam, ki so me spremljale in mi vlivale samozavest na vseh tekmah in prav vse so in bodo ostale moje dobre prijateljice. Vsem puncam, Lani Ščuka, Evi Mori, Tini Grudina, ki trenutno svojo srečo iščejo v tujini, želim vso srečo. Enako tudi vsem igralkam, ki krasijo in delajo posebno slovensko ligo. Resnično prav vsem. Želela bi omeniti vsako posebej, a bi mi to vzelo kar nekaj časa. Ne skrbi me, da bi mi katera zamerila, ker sem prepričana, da se vse zavedajo, da so zame nekaj posebnega. Seveda pa hvala vsem na Odbojkarski zvezi Slovenije, da so mi omogočili postati to, kar sem.«